Planica
Sreda, 24. 4. 2024, 20.00
1 teden, 2 dneva
Jelko Gros o norem dosežku Rjojuja Kobajašija
"Vsi, ki imamo letalnice, smo zdaj 30 let za tem Kobajašijevim dosežkom"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,38
Rjoju Kobajaši je na Islandiji postavil osupljiv mejnik, poletel je neverjetih 291 metrov,.
Izjemen dosežek Japonca Rjojuja Kobajašija, ki je na Islandiji v projektu Red Bulla poletel osupljivih 291 metrov, odmeva v svetu smučarskih skokov. "Vsa čast Kobajašiju, to je izjemen dosežek," je polet 27-letnega olimpijskega šampiona pohvalil tudi Jelko Gros, a nam brž tudi pojasnil, da je v normalnih tekmovalnih razmerah kaj podobnega preprosto nemogoče. "Vsi, ki imamo letalnice, smo zdaj 30 let za tem Kobajašijevim dosežkom," še meni direktor nordijskega centra Planica.
Kaj torej ta neuradni Kobajašijev rekord pomeni za skakalni svet? "Za formalni skakalni svet to pomeni samo to, da je Kobajaši oziroma ta projekt dokazal, da je mogoče leteti tako daleč in se človek pri tem ne ubije, kot so nekateri strašili," ocenjuje Jelko Gros. Se pa pri vsem skupaj pojavlja več dilem, še pravi: "Vsa čast Kobajašiju, da je to izvedel, ampak morate vedeti, da je to sposoben narediti le v okoliščinah, kot jih je imel tukaj, v sklopu posebnega projekta. Tega ni mogoče narediti na tekmi in tam čakati na idealne vremenske razmere. To ni bilo tekmovanje, tu ni bilo televizijskega prenosa, to je bil šov za družbena omrežja. Če bi imeli tam na vrhu šestdeset tekmovalcev in bi čakali na ugodne razmere, brezvetrje – kot sem videl na posnetku, je bilo vreme tam sanjsko, razmere pa idealne za letenje -, s tega zornega kota je to v tekmovalnem smislu misija nemogoče. Je pa to seveda izjemen dosežek."
"Zdaj smo 30 let za tem Kobajašijevim dosežkom"
"Zdaj smo 30 let za tem Kobajašijevim dosežkom," ocenjuje slovenski strokovnjak Jelko Gros.
Prav Planica je bila dolgo dom rekordnih poletov, pa čeprav jih Mednarodna smučarka zveza ni nikoli priznavala kot takšne. V zadnjih letih je primat Planici odvzel norveški Vikersund, Fis pa še vedno bolj ali manj zavira ekstremno dolge daljave. "Kar pa se tiče Mednarodne smučarske zveze, pa je to povsem na njih, da nekaj storijo. Mi, s tem mislim vse nas, ki imamo letalnice, smo zdaj 30 let za tem Kobajašijevim dosežkom, če bi se tudi naprej razvoj poletov dogajal po pet višinskih metrov na nekaj let," o morebitnem učinku Kobajašijevega dosežka še pravi Gros.
Žogica je zdaj na strani Mednarodne zveze. Ta je v preteklosti skakalcem, kot je Kobajaši, ki bi si drznili izven sezone sodelovati v takšnih projektih, celo grozila s hudimi sankcijami, celo prepovedjo tekmovanja v svetovnem pokalu. Videli šele bomo, kako se bo Fis odzvala na tokratni projekt Red Bulla. Leta 2011, ko je ta avstrijski proizvajalec poskušal 300-metrsko znamko preseči z Gregorjem Schlierenzauerjem v Avstriji, je Fis prek avstrijske zveze projekt hitro blokirala.
V normalnih tekmovalnih razmerah je kaj takšnega nemogoče
Tokratni Kobajašijev dosežek, pa čeprav mi naposled ni uspelo preseči magične meje, bi utegnil celo pozitivno vplivati na razvoj poletov. No, Gros ob tem ostaja previden. "Zavedati se moramo, da je na letalnicah tekma. Skačejo v prvi fazi za nagrado, se pravi za pokal, točke svetovnega pokala, na koncu pa tudi denar. Sestavni del skoka pa je tudi telemark. Na to moramo gledati tako. Cilj nobene tekme ni svetovni rekord. Ta se zgodi, če se zgodi. Nesmiselno je tudi govoriti, ali je to svetovni rekord ali ne. Po pravilih igre bi morali imeti za svetovni rekord predpisan nek protokol, tako kot je denimo v atletiki, kjer je povsem jasno, kdaj je kak dosežek svetovni rekord. Tega Fis nima, ima pa pravila za najdaljši skok na svetu ali določeni skakalnici. Mi smo to sicer prevedli v svetovni rekord, ampak je treba to nekako dojemati z zadržkom. Ta dosežek Kobajašija bi bil v normalnih tekmovalnih razmerah, kjer ima pravico nastopa v svetovnem pokalu 60 tekmovalcev, nemogoč. To je bilo ekstremno, v takih okoliščinah bi denimo teoretično lahko tekmovalo kakšnih pet letalcev, imelo dva skoka na dan, pa po ves dan čakalo na idealne razmere. Ob tem pa moraš imeti še skakalca, kot je Kobajaši, ki ima zelo stabilen način skakanja in se ničesar ne boji."
Kobajašijev super polet v normalnih tekmovalnih razmerah ne bi bil mogoč.
Se bo zdaj kaj premaknilo tudi na resnih tekmah?
Sicer pa je tudi uradni rekord v smučarskih poletih (v lasti ga ima Avstrijec Stefan Kraft, ki je v Vikersundu leta 2017 poletel 253,5 metra) že dolgo brado. Četudi skakalci v normalnih razmerah ne bi lovili ekstrema 300 metrov, bi bili ljubitelji smučarskih skokov vseeno zadovoljni s počasnejšim napredkom. Le da bi napredek bil. "Vedeti je treba, da se je od leta 2017 precej spremenila oprema, ki ne dopušča več počasnejšega jadranja v vetru, zato so pritiski pri pristanku toliko večji, da se res ne da več loviti rekordov," o sedemletni suši pravi Gros. Spet je žogica na strani Mednarodne zveze, ki bi načeloma s spremembo pravil glede opreme in povečevanja skakalnic Planici, Vikersundu in Kulmu omogočila rast in napredek. Po poročanju nekaterih medijev pa naj bi bili zavora pri tem Nemci, ki svojega Oberstdorfa ne morejo več povečevati.
Je bila pa islandska akcija vendarle tudi odlična reklama za smučarske skoke, še poudarja Gros: "Je pa v teh naših skokih oziroma poletih očitno nekaj magičnega, da se neko podjetje odloči za tak projekt, ki je najbrž vreden nekaj milijonov. To je zagotovo zelo drag projekt in to daje neko dodatno priznanje našemu športu."
