Nedelja, 5. 3. 2023, 7.33
1 leto, 3 mesece
Kitajski ljudski kongres v pričakovanju podelitve novega mandata Šiju #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,30
4
V Pekingu se danes začenja letno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa, na katerem bo približno tri tisoč delegatov po pričakovanjih Šiju Džinpingu podelilo tretji petletni mandat na čelu države. Po napovedih Pekinga bodo na zasedanju, ki bo potekalo do 13. marca, potrdili novo vlado, cilj petodstotne gospodarske rasti ter povečanje izdatkov za obrambo.
Delegati bodo imeli možnost ponovno podpreti 69-letnega Šija zaradi ustavnih sprememb, sprejetih pred petimi leti, s katerimi je kongres odpravil omejitev dveh predsedniških mandatov.
Na mesto premierja predvidoma Li Qiang
Ši bi tako lahko postal kitajski predsednik z najdaljšim stažem. Centralni komite kitajske komunistične partije pa mu je že oktobra lani zaupal nov mandat generalnega sekretarja in poveljnika kitajskih oboroženih sil.
Na kongresu bodo delegati najverjetneje na mesto premierja predvidoma imenovali nekdanjega šanghajskega partijskega šefa Li Qianga. Ta bo nasledil Li Keqianga, ki naj bi odhajal v pokoj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Odhajajoči premier bo na letnem zasedanju pred predajo poslov napovedal cilj gospodarske rasti v višini približno petih odstotkov, so sporočili v Pekingu. Podoben cilj si je Kitajska sicer zadala tudi lani, vendar je zaradi politike strogih protikoronskih omejitev dosegla le triodstotno rast.
Kitajska ob napetih odnosih z ZDA povečuje proračun za obrambo
Li Keqiang je povedal, da se "zunanji poskusi zatiranja in zadrževanja Kitajske stopnjujejo".
Odhajajoči kitajski premier Li Keqiang je ob začetku letnega zasedanja ljudskega kongresa v Pekingu sporočil, da se bodo kitajski vojaški izdatki povečali za 7,2 odstotka, in ob tem opozoril na "naraščajoče grožnje" iz tujine. Li se je odločno izrekel tudi proti neodvisnosti Tajvana in pozval k "mirni združitvi" tega otoka s Kitajsko.
S povečanjem kitajskega obrambnega proračuna, ki je drugi najvišji na svetu za ZDA, naj bi obrambni izdatki letos znašali približno 1,55 bilijona juanov oziroma 211 milijard evrov, kar pomeni 7,2-odstotno povečanje in najhitrejšo stopnjo rasti od leta 2019.
Li Keqiang je ob tem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal, da se "zunanji poskusi zatiranja in zadrževanja Kitajske stopnjujejo". "Kitajske oborožene sile bi morale okrepiti vojaško usposabljanje in pripravljenost na vseh področjih," je še dejal Li, ko je skoraj 3.000 zbranim delegatom v Pekingu predstavil letno poročilo o delu vlade.
Kitajski obrambni izdatki so sicer še vedno nizki v primerjavi z ZDA, ki so letos obrambnemu proračunu namenile več kot 800 milijard dolarjev, vendar določeni analitiki po navedbah AFP menijo, da Peking za vojsko porabi več denarja od uradno objavljenih zneskov. Do novega povečanja izdatkov za obrambo s strani Pekinga prihaja v času, ko so odnosi med Kitajsko in ZDA na najnižji ravni po dolgem času.
Državi sta bili v zadnjih letih večkrat v sporih zaradi trgovine, človekovih pravic in drugih vprašanj, prejšnji mesec pa so se odnosi še poslabšali, ko so ZDA sestrelile domnevno vohunski kitajski balon, kar je Peking odločno zanikal. Odnosi med državama so napeti tudi zaradi vojaške prisotnosti v Južnokitajskem morju in zaradi vprašanja Tajvana. Li se je v svojem govoru odločno izrekel proti neodvisnosti Tajvana in pozval k "mirni združitvi" Kitajske z otoško republiko.
"Ker smo Kitajci na obeh straneh Tajvanske ožine ena družina, bi morali pospešiti gospodarske in kulturne izmenjave in sodelovanje ter izboljšati sisteme in politike, ki prispevajo k blaginji naših tajvanskih rojakov," je dejal Li Kegiang. "Spodbujati moramo miren razvoj odnosov s Tajvanom ter pospešiti proces mirne združitve Kitajske," je dodal, ob tem pa pozval k doslednemu izvajanju političnega načela ene Kitajske in "sprejetju odločnih ukrepov za nasprotovanje tajvanski neodvisnosti".
Tajvan ima lastno vlado od leta 1949, a Kitajska vztraja, da gre za del njenega ozemlja. Washington uradno sicer priznava načelo ene Kitajske, ki ga zagovarja Peking, vendar so ZDA med najvidnejšimi mednarodnimi podporniki Tajvana pri prizadevanjih za pravico do samoodločanja, oblastem na otoku pa med drugim zagotavljajo tudi finančno in vojaško pomoč.
Kitajska medtem ostro nasprotuje uradnim diplomatskim stikom drugih držav s Tajvanom in se je na številna potovanja - predvsem ameriških in evropskih - politikov na otok v zadnjem času odzvala z ostrimi kritikami.
Kitajska vojaška modernizacija ne bo predstavljala grožnje nobeni državi
Na zasedanju kongresa bo predstavljen tudi novi proračun, s katerim naj bi se v času naraščajočih napetosti z ZDA povišali obrambni izdatki za okoli sedem odstotkov.
Kitajska vojaška modernizacija ne bo predstavljala grožnje nobeni državi, temveč bo pozitivna sila pri ohranjanju regionalne stabilnosti in svetovnega miru, pri tem poudarjajo v Pekingu. Dodajajo tudi, da EU kljub različnim stališčem glede ruske invazije še vedno vidi kot celovito strateško partnerico, s katero nima "bistvenih strateških razlik in konfliktov".
Tako delegati kongresa kot tudi člani nacionalnega odbora kitajske ljudske politične posvetovalne konference − najvišje svetovalne ustanove na Kitajskem − so s svojim zasedanjem začeli že v soboto in bodo v prihajajočih dneh med drugim odločali tudi o več kadrovskih vprašanjih, gospodarskem okrevanju in izboljšanju spolne vzgoje v šolah, poročajo kitajski mediji.
4