Sony Ericsson Xperia Ray

Konglomerat Sony Ericsson je lansko pomlad na androidno tržišče poslal prvi rod telefonov iz družine Xperia, a mu ni uspelo zadovoljiti zahtevnih potrošnikov, ki so boljše, predvsem pa cenejše rešitve poiskali pri Samsungu in HTC-ju. Leto in pol pozneje so moči malce bolj izenačene, saj v najvišjem cenovnem razredu titanom tipa galaxy sII in sensation dokaj uspešno parira xperia arc (S), v srednjem tržnem segmentu pa si skuša kar največji kos pogače odrezati model ray. Mu lahko uspe?

Aluminij je vedno razlog za uspeh Sodeč zgolj po prvem stiku s telefonom je odgovor absolutno pritrdilen, saj je ray pravi balzam za oči. Ohišje je skoraj v celoti izdelano iz brušenega aluminija, kar je prijeten odmik od ustaljene prakse pri SE in obenem zagotovilo, da boste na ulici poleg japijev z iPhoni edini, ki si h glavi ne bodo tiščali plastike.

Po novem je tankost lepa čednost tudi pri pametnih telefonih, čemur se xperia ray popolnoma podreja. Telefon se namreč ponaša z debelino pičlih 9,4 milimetra (visok je 111, širok pa 53 milimetrov), kar ga nesporno postavlja na prvo mesto v tej kategoriji. Temu primerna je tudi teža stotih gramov.

Večji del sprednje ploskve tvori na dotik občutljiv zaslon, ki je glavni adut telefona in eden od razlogov za visoko oceno. Čeprav meri 3,3 palce in je nekoliko manjši kot pri konkurenci (predvsem na rovaš manka širine), Sony Ericsson ni skoparil s kakovostjo in rayevemu zaslonu podaril ločljivost 480 x 854 pik, kar v navezi s tehnologijo Mobile BRAVIA Engine (to so si seveda izposodili pri oddelku, ki za Sony izdeluje televizijske sprejemnike) pomeni ostro sliko in žive barve. Ravnanje z njim je preprosto, saj je zaznavanje pritiskov natančno in hitro. Pograjali bi le vnašanje besedila – tipke na virtualni tipkovnici so, kakor koli obrnete zaslon, drobne, in če namesto prstov nimate svinčnikov, se rado zgodi, da hkrati pritisnete več tipk, kar je na dolgi rok moteče.

Na sprednji strani telefona sta poleg simpatičnega LCD-ja še edini fizični gumb, ki vas ob pritisku vrne na privzet začetni zaslon, in VGA-kamera za videotelefonijo.

Lepotica je zver V svojih nedrjih ray pestuje silno strojno moč – gigaherčni procesor Qualcomm Snapdragon in 512 megabajtov delovnega pomnilnika je dovolj, da operacijski sistem Android 2.3 (ljubkovalno poimenovan Gingerbread) deluje kot namazan, zatika se mu le pri nekaterih Googlovih aplikacijah in obsežnih galerijah slik. Notranjega pomnilnika za shranjevanje aplikacij in datotek je 300 MB, razširitev je mogoča z vstavitvijo SD-kartice (priložena, 4 GB, najvišja podprta kapaciteta 32 GB).

Navdušila je povezljivost: večina pametnih telefonov srednjega cenovnega razreda podpira standarde UMTS, EDGE in GPRS, le redki pa tudi HSDPA in HSUPA (hitri prenos podatkov do in od uporabnika). Ob povezavi na brezžični internet (prek WLAN-a ali katerega od prej omenjenih načinov) lahko ray prevzame vlogo gostitelja omrežja, kar pomeni, da lahko prek njega do interneta dostopajo druge naprave.

Bluetooth povezava z računalnikom in drugimi mobilniki ter USB-priklop sta standardni pritiklini modernih telefonov, zato o njuni prisotnosti ne bi izgubljali besed.

Kako se obnese kot fotoaparat?

Prvo pravilo, ki se ga boste morali držati, če želite, da vaše slike ne bodo zmazki, je ohranjanje mirne roke. Objektiv je namreč izredno občutljiv na tresljaje in že najmanjši premik ob pritisku na sprožilec (ki je kar zaslon sam), bo iz portreta vašega partnerja napravil impresionistični zmazek. Drugo pravilo je zmerno doziranje povečave. Če drsnik za zumiranje premaknete za do 40 odstotkov, bodo slike še sprejemljive kakovosti, v nasprotnem primeru pa bodo zaradi zrnatosti romale kvečjemu v osebni arhiv.

Uspele fotografije so, milo rečeno, fantastične. 8,1 megapike pač ni malo, zato so slike, posnete v najvišji ločljivosti, spoštljivih dimenzij (3264 x 2488 pik). Kot dokaz si oglejte slike v zgornji fotogaleriji.

Ray ponuja tudi zajem makroposnetkov, a boste možnost za vklop makronačina v nastavitvah iskali zaman, saj je docela avtomatski. Ko se z objektivom približate komarju ali mačji glavici, se bo ob robu zaslona prikazala prosojna ikona v obliki rože, kar pomeni, da je makronačin vklopljen. Če telefon od predmeta nato oddaljite za več kot 20 centimetrov, preklopi v navaden način zajemanja slike.

Največja kritika leti na bliskavico, ki to ni – za osvetlitev temnejših scen je namreč treba lučko prižgati ročno, kar je zamudno in moteče. Zaradi te rayeve lastnosti je težje fotografirati izmuzljivega polha na podstrešju ali pa presenetiti prijatelja med nečednimi opravili.

Kako se obnese kot kamera?

Videokamera je zmožna snemanja v HD-ločljivosti pri 720 p in konstantnih 30 slikah na sekundo. Videoposnetki niso tako dobri kot slike, saj so barve sprane in robovi zrnati, a se ne zatikajo niti pri veliki obremenjenosti (beri: snemanje prometa v središču Ljubljane v petek ob 16. uri). Treba je omeniti le težavo, ki jo ima kamera s prilaganjem na svetlobo, naj bo na prostem ali v prostoru, saj včasih traja kar nekaj sekund, da se slika izostri. Dva mikrofona poskrbita za stereo zvok, a ta ni popolnoma čist, saj se v posnetke kljub utišanju šumov še vedno rad prikrade piš vetra. Aplikacij raj Sony Ericsson je z modelom ray odprl okno v svet, saj je integracija Googlovih aplikacij, Facebooka in Twitterja v drobovje telefona nezgrešljiva. Glasbeni predvajalnik je, kot se spodobi za rodovnik, vsemogočen (priložene slušalke tokrat za spremembo niso mučilna naprava, ampak prav soliden kos periferije). Prednaloženih je nekaj iger, ki pa niso vredne piškavega oreha, saj gre večinoma za preizkusne različice. Za pravo izkušnjo se je treba podati v raziskovanje spletne trgovine Android Market, kjer je na voljo precej brezplačnih "odličnic" (Angry Birds in vse njene izpeljanke) in obilo takšnih, ki jih lahko na vaš telefon prenesete za prgišče evrov (na primer izvrstni Minecraft Portable). Zaradi mogočne strojne podprtosti vse igre delujejo brez težav, morebiti pa bo koga pri določenih aplikacijah zaradi nestandardnih dimenzij zmotila občasna zmeda na zaslonu.

Tekoče pregledovanje spleta zagotovita (skoraj) vedno prisotna povezava HSDPA in privzet brskalnik, ki je več kot soliden, a ima napako: med obračanjem telefona se besedilo zaslonu ne prilagodi samodejno, temveč je treba dvakrat tapniti po steklu. Postopek ni moteč in kmalu postane stvar navade.

Baterija se zlepa ne upeha Vso rayevo strojno moč in požrešen operacijski sistem hrani izredno trpežna 1.500 mAh baterija, ki uporabnika ob intenzivni uporabi telefona za priklop na električno omrežje poprosi šele po treh dneh. Ob igračkanju z grafično zahtevnimi aplikacijami se ohišje sicer nekoliko segreje, a ne do stopnje, ko bi bilo to moteče. Povrh vsega je v nasprotju z nekaterimi pametnimi telefoni (da, tebe gledamo, sensation!) pokrov baterije enostavno odstraniti.

Kupiti? Vsekakor. Xperia ray ne prepriča le z odličnim zaslonom, trpežno baterijo in strojno potenco, temveč tudi z res nizko ceno. V redni prodaji ga tržijo že za polčetrti stotak evrov, kar je glede na višje cenovne nalepke podobno zmogljivih telefonov res velik plus. Čista desetka! No, devetica pa res.

Končna ocena: 9

Legenda ocen: 1 – Raje umrem, kot da me kdo vidi s tem. 2 – Vzamem le, če bi mi rešil življenje. 3 – Če mi ga podarijo, ga morda vzamem. 4 – Še veliko mu manjka. 5 – Za silo bi bilo. 6 – Še kar. 7 – Na pravi poti. 8 - Dober izbor. 9 – Odlična naprava. 10 – Brez njega mi živeti ni.