evropske volitve
Sobota, 27. 4. 2024, 21.37
1 teden, 5 dni
AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO
Kako se širijo dezinformacije? To so najpogostejše metode laganja in zavajanja.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,95
Dezinformacija je informacija, za katero tisti, ki jo je ustvaril oziroma jo razširja, ve, da je zavajajoča, netočna ali povsem napačna, a to vseeno stori z namenom manipuliranja javnega mnenja ali povečanja lastnega premoženjskega stanja oziroma druge koristi.
V februarskem obširnem članku o dezinformacijah smo podrobno analizirali, kaj dezinformacije sploh so, kdo in s kakšnim namenom jih najpogosteje širi ter pri katerih zanesljivih virih lahko preverimo, ali je nekaj dezinformacija ali ne. V tem prispevku razkrivamo najpogostejše taktike razpečevalcev dezinformacij, ki so podkrepljene z resničnimi primeri.
Nekatere najpogostejše taktike dezinformiranja je ta teden na sestanku z uredniki slovenskih medijev, ki ga je Urad Vlade RS za komuniciranje (UKOM) organiziral v sodelovanju z Veleposlaništvom ZDA v Ljubljani, opisal ameriški strokovnjak za medije James Lemay.
Lemay ima več deset let izkušenj z novinarskim in uredniškim delom. Bil je nekdanji namestnik odgovornega urednika pri ameriški TV mreži CNN, zdaj pa kot višji svetovalec dela za družbo Frank N. Magid and Associates (FNMA ali preprosto Magid) in strategijo pomaga razvijati največjim ameriškim medijskim hišam, kot so Sinclair, NBC, Cox. Lemay v sodelovanju z zunanjim ministrstvom ZDA in lokalnimi veleposlaništvi občasno svetuje tudi medijem v drugih državah, kot je Slovenija.
Metode širjenja dezinformacij, ki jih je predstavil Lemay, smo dopolnili s konkretnimi primeri, o katerih smo ali že poročali na Siol.net ali pa so o njih poročali drugi mediji oziroma so nanje opozorile pristojne institucije.
Kako se širijo dezinformacije?
Laži in izmišljotine
Namen širjenja popolnih izmišljotin ali laži je zavesti ciljno občinstvo, da bi verjelo nekaj, kar v nobenem primeru ne drži. Povsem lažne informacije se najpogosteje pojavljajo kot objave na družbenih omrežjih, ki lahko vsebujejo besedilo z lažnimi navedbami, fotografijo, ki je bila ali predelana ali pa je postavljena v napačen kontekst, ali videoposnetek, ki prikazuje nekaj povsem drugega od tega, kar trdi tisti, ki je dezinformacijo v tej obliki bodisi ustvaril bodisi delil. Lahko se pojavljajo tudi v obliki novičarskih zapisov.
V času širjenja okužb in razglasitve epidemije bolezni covid-19 marca 2020 so se tudi v Sloveniji pojavile trditve, da koronavirusno bolezen oziroma njene simptome v resnici povzroča takrat še razmeroma novo brezžično mobilno omrežje 5G. Navedbe so bile seveda že takrat absurdne tako z vidika opisanega mehanizma, kako naj bi signal 5G povzročal in širil bolezen, kot z vidika dejstva, da so imeli epidemijo bolezni covid-19, na primer, tudi v Franciji, kjer so omrežje 5G zagnali šele novembra tistega leta. Še toliko bolj so takšne trditve nesmiselne danes, ko je z omrežjem 5G pokrit večji del Slovenije, epidemija bolezni covid-19 pa ne traja več.
Primeri:
Po družbenih omrežjih se je pred nekaj tedni širila fotografija svetlolase ženske z zelo globokim izrezom na hrbtni strani obleke, ki je bila uporabljena tako za prorusko kot za proukrajinsko propagando. Prvi so trdili, da fotografija prikazuje 22-letno hči umrlega ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega na gala dogodku na veleposlaništvu Ukrajine v Združenih državah Amerike, drugi pa, da je na fotografiji ljubica Vladimirja Putina.
Prav ni imel nihče oziroma so oboji lagali, saj je na fotografiji v resnici mednarodno priznana stilistka in umetnostna kritičarka Svetlana Glebova, posneta pa je bila v Rusiji. Na Siol.net smo po korakih tudi pokazali, kako smo s pomočjo orodij, ki nam lahko pomagajo razkrinkati dezinformacije, prišli do te ugotovitve:
Predvsem propalestinski profili na družbenem omrežju X so v dneh po 7. oktobru 2023, ko je teroristična organizacija Hamas ubila in ugrabila več kot tisoč izraelskih civilistov in vojakov, širili videoposnetke domnevnih vojaških spopadov, za katere se je hitro izkazalo, da so v resnici nastali v videoigrah, kot je Arma 3:
Slovenska uporabnica Facebooka je jeseni leta 2021 na družbenem omrežju trdila, da je njena mama umrla zaradi cepljenja proti bolezni covid-19. Toda kot smo poročali na Siol.net, je mama uporabnice, to je bilo razvidno iz njene lastne objave na Facebooku (ki jo je po objavi našega članka sicer izbrisala), umrla že 22. novembra 2020, torej več kot dva tedna pred 8. decembrom 2020, ko je bila v Veliki Britaniji cepljena Margaret Keenan, verjetno prva oseba na svetu, ki je prejela prvo pogojno odobreno cepivo (Pfizer/BioNTech) proti bolezni covid-19.
Ne le to, uporabnica je v objavi ob smrti mame novembra 2020 tudi zapisala, da je umrla zaradi koronavirusne bolezni, nato pa je skoraj leto dni pozneje smrt mame uporabila za širjenje dezinformacij oziroma strahu pred cepljenjem proti bolezni covid-19:
Med Slovenci je po družbenih omrežjih Facebook in Twitter konec oktobra 2020 zaokrožila fotografija štirih policistov, ki so sodržavljane domnevno pozivali k udeležbi na protestu proti epidemiološkim ukrepom na ljubljanskem Trgu republike. V resnici je šlo za predelano fotografijo slovenskih policistov, ki so sodržavljane v resnici prosili, naj upoštevajo ukrepe za zajezitev koronavirusa:
Hrvati in mnogi Slovenci so v zadnjih letih tudi že večkrat nasedli računalniško predelani fotografiji, ki naj bi prikazovala antene za tehnologijo za spreminjanje vremena na Hrvaškem, v resnici pa je šlo za družbeni eksperiment šaljivcev, ki so preizkušali, koliko ljudi bo pripravljenih verjeti takšni zgodbi. Izkazalo se je, da precej:
Zavajajoče informacije oziroma vsebine
V tem primeru dezinformacijo ustvari manipulacija oziroma prikrivanje resničnih dejstev, na primer izpuščanje ključnih podatkov, ker bi ti pokvarili narativo tistega, ki dezinformacijo širi z določenim namenom, citiranje in nato obešanje na nepopolne ali delne izjave, selektivno izbiranje podatkov, jemanje podatkov ali izjav iz konteksta.
Predvsem zahodni podporniki, zagovorniki ali vsaj opravičevalci ruske invazije Ukrajine iz svojih argumentov zelo pogosto izpuščajo Putinove lastne besede, s katerimi je večkrat, tudi neposredno pred invazijo, Ukrajincem odrekal pravico do lastne države oziroma Ukrajino označeval za del Rusije, in izražal imperialistične težnje. Pogosto pozabijo omeniti tudi številne jedrske grožnje Evropi in drugim državam Zahoda s strani nekaterih najvplivnejših ruskih politikov in medijskih osebnosti.
Primeri:
Navijači Rusije, podporniki ruskega predsednika Vladimirja Putina ali pa samooklicani mirovniki, ki pozivajo h končanju vojne v Ukrajini, za katero sicer ne krivijo Rusije, temveč izključno napadeno državo in Zahod, pogosto trdijo, da je podpis premirja med državama po pogajanjih v Istanbulu leta 2022 preprečil britanski premier Boris Johnson, kot vir za to pa navajajo besede enega od glavnih ukrajinskih pogajalcev, Davida Arahamije.
Boris Johnson je po pogajanjih v Istanbulu Ukrajincem res svetoval, naj ne sprejmejo ruske mirovne ponudbe, temveč se borijo naprej. Toda David Arahamija, znan tudi kot David Braun, ukrajinski poslanec, predsednik stranke Sluga naroda in tesen svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je bil član skupine ukrajinskih pogajalcev v Istanbulu, je v intervjuju pred štirimi meseci dejal tudi, da tako ali tako niso bili pripravljeni sprejeti ruskega miru, ker niso dobili nobenih zagotovil, da jih Rusija ne bi znova napadla, in da Boris Johnson ni bil mož odločitve:
Nasprotniki epidemioloških ukrepov in cepljenja proti bolezni covid-19 so med pandemijo te bolezni kot "svetilnik svobode" izpostavljali Švedsko, kjer naj bi življenje teklo tako kot pred začetkom širjenja takrat novega koronavirusa. Toda zagovorniki švedskega modela so v veliki večini primerov izpuščali dejstvi, da so Švedi cepljenju proti bolezni covid-19 naklonjeni najbolj med vsemi v Evropi (ob Malti) in da so imeli nekaj mesecev po začetku cepljenja med vsemi državami v EU enega najvišjih deležev državljanov, ki so prejeli en ali dva odmerka.
Švedi so se obvladovanja novega koronavirusa lotili v diametralnem nasprotju z drugimi državami: niso ga poskusili obvladati. Medtem ko smo se drugod po Evropi in tudi v svetu več ali manj umaknili v domove in "socialno distancirali", je na Švedskem življenje več ali manj teklo dalje. Tamkajšnje oblasti so prebivalcem zgolj priporočale, naj se poskusijo držati samozaščitnih ukrepov. Januar 2021, odprti bari in restavracije na Švedskem.
Švedi so se obenem tudi pretežno držali zvečine neobveznih priporočil stroke za zajezitev novega koronavirusa. V Sloveniji so se medtem še sredi vrhunca drugega vala epidemije dogajale skrivne zabave z več deset udeleženci, ki niso spoštovali nobenih ukrepov.
Švedska strategija z vidika smrti, ki jih je povzročila bolezen covid-19, in vpliva epidemije na gospodarstvo v evropskem merilu sicer ni veljala za najbolj uspešno. Novi koronavirus je na Švedskem v letu in pol od začetka pandemije povzročil desetkrat toliko smrti kot v njenih sosedah, ki so v boju z epidemijo izvajale tudi omejevalne ukrepe.
Evropska agencija za zdravila je leta 2021 za Siol.net tudi demantirala navedbe Iniciative slovenskih zdravnikov, od aprila 2023 sicer neaktivnega združenja aktivistov proti epidemiološkim ukrepom in cepljenju proti bolezni covid-19, ki je širila dezinformacijo, da je samo junija 2021 v Evropski uniji zaradi cepiva umrlo več kot 15.000 ljudi, kar milijon in pol pa naj bi bilo poškodovanih.
Iniciativa slovenskih zdravnikov je po mnenju Evropske agencije za zdravila tako objavila ponarejeno grafiko (ki je sicer najverjetneje izvirala iz ene od tujih objav na družbenih omrežjih) kot tudi napačno interpretirala javno dostopne podatke o domnevnih stranskih učinkih v bazi EudraVigilance, da bi ti ustrezali njihovim navedbam in prepričanjem o nevarnosti cepljenja:
Na okrogli mizi Evropske volitve in dezinformacije, ki je februarja potekala v Ljubljani v organizaciji Slovenske tiskovne agencije ter predstavništva Evropske komisije (Pek) v Sloveniji, so opozorili, da bodo dezinformacije zagotovo uporabljene za poskus vplivanja na izid prihajajočih evropskih volitev. Urednica rubrik Inšpektor, Fokus in Dejstva na POP TV Alenka Marovt je izrazila pričakovanje, da bodo med glavnimi temami dezinformacij stroški zelenega prehoda, pesticidi, avtomobili z motorji na notranje zgorevanje, hrana, migracije ter, kot običajno, bruseljske plače in koristi, ki jih ima Slovenija od Bruslja.
Lažno predstavljanje
Gre za ustvarjanje vtisa, da informacijo širi zaupanja vredna javna oseba oziroma oseba, katere izjave ali objave so v javnem interesu, ali organizacija oziroma institucija z določenim ugledom ali vidno vlogo v javni sferi. Širjenje dezinformacij na ta način lahko poteka prek lažnih (ali ukradenih) uporabniških računov na družbenih omrežjih, ponarejenih spletnih strani medijev ali celo prek ponarejenih dokumentov.
Primera:
Ruski oziroma proruski akterji so v mesecih in letu po ruski invaziji Ukrajine ustvarili klone ali fotomontaže naslovnic resničnih svetovno znanih medijev, kot so The Washington Post, The Guardian, Der Spiegel, Fox News in drugi, ter objavljali "novice", ki so bile predvsem kritične do Ukrajine in zahodnih držav, ki so Ukrajini ponudile vojaško, logistično in finančno pomoč za obrambo pred okupatorjem. Nekatere lažne objave so medtem tudi izražale podporo Rusiji in Vladimirju Putinu:
Ponarejeni članki medijev The Washington Post in The Guardian, ki jih je razkrinkala Meta, starševska družba Facebooka in Instagrama.
Ponarejeni članki v nekaterih največjih evropskih medijih, ki jih je razkrinkal EUvsDisinfo, paradni projekt Evropske službe za zunanje delovanje, diplomatske službe EU. Gre za portal, ki prepoznava, analizira in vrste dezinformacij, ki bi lahko manipulirale javno mnenje v državah članicah EU, in javnost ozavešča o njih.
Z dezinformiranjem z namenom oškodovanja ciljnjega občinstva smo zelo dobro seznanjeni tudi v Sloveniji. Spletni goljufi se namreč pogosto izdajajo za znane trgovske verige ali ponudnike storitev, kot so dostavne službe ali finančne institucije, da bi potencialne žrtve prepričali v izdajo osebnih podatkov, predvsem podatkov o plačilnih karticah, ali da bi jih na skrivaj naročili na plačljivo spletno storitev, od katere si obetajo provizijo:
Omrežja za razpečevanje dezinformacij
Dezinformacije se zelo pogosto širijo organizirano in koordinirano prek omrežij množice uporabniških računov na družbenih omrežjih, ki jih lahko upravljajo resnične osebe ali pa gre za avtomatizirano poobjavljanje vsebin (boti), pa tudi spletnih skupnosti ali spletnih strani, ki se izdajajo za medije.
Gre za početje, ki pogosto poteka v velikem volumnu, njegov cilj pa je spletne platforme preplaviti s propagando (dezinformacijami), katerih širjenje je v interesu tistega, ki jih ustvarja in razpečuje, ter udušiti nasprotna stališča ali kakršne koli poskuse razkrinkavanja lažnih informacij.
Ta omrežja pogosto izkoriščajo oziroma zlorabljajo algoritme družbenih omrežij, da dosežejo največje možno občinstvo. Na družbenem omrežju X lahko na primer za večji doseg tudi plačujejo mesečno naročnino, s katero si tudi "kupijo", vsaj v očeh nekaterih uporabnikov, večjo legitimnost v obliki modre kljukice.
Primeri:
Meta, lastnik družbenega omrežja Facebook, je v letih 2022 in 2023 večkrat razkrinkala in razbila organizirana omrežja, ki so širila kitajsko (vir) in rusko propagando (vir). V nekaterih primerih je šlo za širjenje dezinformacij prek ponarejenih naslovnih spletnih strani resničnih medijev, v nekaterih pa za množice več tisoč uporabniških računov, ki so koordinirano širile lažne ali zavajajoče novice oziroma kritiko političnih ali vojaških nasprotnikov.
Slovenija je marca izgnala ruskega diplomata Sergeja Lemeševa, namestnika vojaškega atašeja, ker naj bi bil vpleten v povečanje ruskih propagandnih aktivnosti zoper slovenske državne interese, med drugim tudi prek poskusov vplivanja na slovenske uporabnike družbenih omrežij. Pri širjenju dezinformacij naj bi po neuradnih informacijah ob diplomatu sodelovalo še več državljanov Rusije, ki v Sloveniji na podlagi študentskih vizumov bivajo zakonito.
Kot smo na Siol.net poročali že pred več kot letom dni, so se med slovenske uporabnike Facebooka kmalu po začetku vojne v Ukrajini infiltrirali profili domnevno resničnih oseb s slovenskimi imeni, ki so imeli več ali manj samo eno poslanstvo – poobjavljanje fotografij, videoposnetkov in tudi fotomontaž, ki upravičujejo rusko invazijo na Ukrajino ter demonizirajo oblasti v Kijevu, vodstvo Evropske unije, zvezo Nato in Združene države Amerike oziroma države (razvitega) Zahoda.
Na Siol.net smo medtem razkrili proruski propagandni profil na družbenem omrežju Facebook, ki je v zadnjih mesecih objavil toliko zapisov v podporo Rusiji in Putinu ter kritik Ukrajine ter Zahoda, da se zdi, kot da je to njegova zaposlitev za poln delovni čas, v službi pa je vsak dan v tednu:
Na Siol.net smo v aprilu medtem poročali tudi, da je lovke v Slovenijo stegnila že znana propagandna hobotnica PRAVDA. Ta prek množice spletnih strani, ki so si podobne kot jajce jajcu in se izdajajo za lokalne medije, a so v resnici del večjega ruskega oziroma proruskega propagandnega omrežja, poskuša manipulirati javno mnenje v državah zaveznicah Ukrajine:
Predelane vsebine
Gre za manipulacijo fotografij, videoposnetkov in tudi zvočni posnetkov z uporabo sodobnih tehnologij, ki pogosto temeljijo na umetni inteligenci, za ustvarjanje zavajajočih ali celo povsem napačnih vsebin.
Gre za metode, kot je na primer deepfake, pri čemer umetnointeligenčno orodje s fotografijo določene osebe na videz brezšivno prekrije obraz osebe v videoposnetku, ki ga želi nekdo predelati za širjenje dezinformacij, ali pa za selektivno urejanje celotnih oziroma delov fotografij ali obrezovanje fotografij in videoposnetkov tako, da niso razvidni določeni elementi, ki bi lahko vplivali na dojemanje informacije.
Primeri:
Ruski in proruski profili na družbenih omrežjih so od začetka vojne v Ukrajini mnogokrat delili z umetno inteligenco predelane videoposnetke ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki naj bi ukrajinskim oboroženim silam ukazal, naj odložijo orožje in se predajo Rusiji, ali pa užival kokain:
Enega od tovrstnih videoposnetkov je med slovenske prijatelje in sledilce prav ta teden širil že omenjeni proruski propagandist, za katerega ni jasno, ali je Slovenec – izdaja se za Aleksandra iz Izole –, tujec ali zgolj bot:
Videoposnetek, na katerem Zelenski prejme pomoč v obliki kokaina, so ruski in proruski kanali na družbenih omrežjih začeli širiti kmalu po tem, ko je postalo jasno, da bodo Združene države Amerike Ukrajini poslale nov večji paket pomoči, ta pa bo predvsem v obliki orožja za obrambo države.
V začetku junija lani so neznani hekerji medtem vdrli v več ruskih televizijskih in radijskih hiš ter občinstvu v Rusiji predvajali deepfake videoposnetek Vladimirja Putina, v katerem je ruski predsednik razglasil vojno stanje, ker naj bi Ukrajina vdrla v tri regije na meji z Rusijo, in napovedal vsesplošno mobilizacijo.
Na predvajanje videoposnetka so se takrat odzvali tudi v Kremlju in ga označili za ponaredek, incident pa za hekerski napad:
"Astroturfing": prikrivanje, kdo je v resnici tisti, ki želi, da se sporočilo širi daleč naokrog
Izraz "astroturfing" v slovenskem jeziku nima pravega prevoda – izhaja namreč iz imena znamke umetne trave AstroTurf.
Gre sicer za besedno igro, povezano z angleškim izrazom "grassroots". Ta praviloma označuje (spontano) gibanje, ki se je začelo med ljudmi in poskuša doseči spremembe ali na lokalnem ali državnem nivoju. Kot trava, ki raste iz tal, se je gibanje začelo "spodaj" in se vzpenjalo navzgor. Umetna trava medtem ne raste – gre za lažno, umetno travo, ki jo je treba tudi plačati.
Astroturfing torej pomeni, da je na videz organsko gibanje, ki podpira določene cilje ali stališča, v resnici lahko organizirana kampanja, ki za doseg in zaznavnost uporablja ali množico lažnih uporabniških računov ali pa celo plačane (resnične) vplivneže. Končni cilj astroturfinga je, da se ideje, ki jih širi, zdijo veliko bolj množično obravnavane in sprejete, kot so v resnici.
Primera:
Avstralija je bila leta 2010 tik pred tem, da postane prva država na svetu, ki bi logotipe in omembe imen proizvajalcev na škatlicah cigaret v celoti nadomestila z nazornimi opozorili, da kajenje škoduje zdravju.
Temu se je odločno uprlo Združenje avstralskih trgovcev, organizacija, ki je bila domnevno ustanovljena zato, da bi zastopala interese več kot 19.000 manjših prodajaln, kioskov in bencinskih črpalk, te naj bi nova avstralska zakonodaja o embalaži cigaret najbolj prizadela.
Na NIJZ so prepričani, da je enotna embalaža cigaret (na fotografiji) učinkovit ukrep za zmanjševanje uporabe tobačnih izdelkov, ki je tudi najbolj stroškovno učinkovit. Zmanjša namreč privlačnost izdelkov, prepreči oglaševanje in promocijo, zmanjša napačno zaznavanje manjše škodljivosti določenega izdelka, poveča vidnost in učinkovitost zdravstvenih opozoril. Zaradi tega zmanjša pogostost začetkov kajenja, spodbuja opuščanje kajenja in prepreči ponoven začetek kajenja, so prepričani.
Organizacija je imela ogromno finančno zaledje, kar je bilo očitno zato, ker so imeli dovolj velik proračun za množično oglaševalsko kampanjo, na primer zakupe celotnih strani v časopisih in revijah. Zakaj? Zato, ker so Združenje avstralskih trgovcev financirali velikani industrije cigaret, v prvi vrsti Philip Morris. Ko se je to razvedelo, so avstralski trgovci odstopili od sodelovanja z organizacijo.
Britanski BBC je medtem slab mesec in pol po začetku vojne v Ukrajini razkril (pro)rusko astroturfing operacijo na družbenem omrežju Facebook, katere cilj je bil promocija ruskega predsednika Vladimirja Putina kot junaka, ki se je v Ukrajini pogumno zoperstavil hegemoniji združenega Zahoda.
Ruski predsednik Vladimir Putin.
Pri BBC so ugotovili, da je 650.000 različnih uporabnikov Facebooka, med katerimi je bilo ogromno duplikatov, torej več različic ene domnevne "osebe", v samo desetih skupinah na platformi v zelo kratkem času z deljenjem, všečkanjem in komentiranjem okrog 16.500 objav generiralo več kot 3,5 milijona interakcij, s čimer so "ustvarili vtis vsesplošne podpore Vladimirju Putinu", so zapisali pri BBC.
Cenzura, "whataboutism", polarizacija, čustvena manipulacija
James Lemay je na predstavitvi za slovenske urednike omenil še nekatere druge taktike, ki se uporabljajo za širjenje dezinformacij, vendar pa so te pogosto del metod, ki smo jih podrobneje razdelali zgoraj, oziroma gre za "pomožne" elemente dezinformiranja:
Obtožbe o cenzuri: Razpečevalci dezinformacij lahko prizadevanja za odkrivanja in razkrinkavanje dezinformacij, najsi gre za preverjanje dejstev s strani medijskih organizacij ali ustreznih institucij oziroma moderatorske procese na spletnih platformah, označijo za cenzuro ali pristranskost. Cilj tega je pogosto napad na kredibilnost tistih, ki preverjajo istovetnost informacij, in krhanje zaupanja javnosti v sicer kredibilne vire.
"Whataboutism": Gre za preusmerjanje pozornosti s pogosto aktualnih dejanj nekoga na podobna ali hujša dejanja, ki jih je storil nekdo drug. Cilj taktike je spremeniti potek diskurza z osredotočanjem na drugo temo namesto na trenutno problematiko oziroma odvračanje pozornosti od trenutne problematike.
Tako imenovani "whataboutism" je na družbenih omrežjih zelo pogost predvsem od začetka vojne v Ukrajini. Podporniki Rusije oziroma ruske invazije njene vzhodne sosede ruska dejanja mnogokrat opravičujejo s preusmerjanjem pozornosti na ameriško invazijo Iraka leta 2003 in druge konflikte na Bližnjem vzhodu, v katere so bile vpletene Združene države Amerike.
Čustvena manipulacija: Cilj dezinformacijskih kampanj je pogosto vzbujanje občutkov strahu, jeze ali razburjenja, kar pri ciljnem občinstvu pogosto izzove močne reakcije in vpliva na sposobnost kritičnega mišljenja.
Polarizacija: Razpečevalci dezinformacij lahko poskušajo še poglobiti morebitni ideološki razkol v družbi s širjenjem vse bolj ekstremnih ali razdiralnih stališč, kar lahko privede ne le do poslabšanja odnosov med ljudmi, temveč tudi do krhanja zaupanja v uradne institucije. Pri tem veliko vlogo igrajo tudi algoritmi družbenih omrežij, ki uporabnike zapirajo v tako imenovane informacijske mehurčke in jim ponujajo še več podobnih vsebin.
Siol.net s prispevki v tematskem sklopu Aktivno državljanstvo predstavlja poglobljene vsebine, tematike in procese, da lahko državljani sprejemajo informirane odločitve o svojem življenju in delovanju družbe, katere del so. Tako se krepi poznavanje demokratičnih procesov in demokracije nasploh. Brez kakovostnih, verodostojnih in preverjenih informacij, ki jih zagotavljajo mediji, kot je Siol.net, državljani težko soustvarjamo demokratično družbo.
